Narcistični bes – ko si kaznovana, ker si resnična

Nekateri jezijo, ker jih prizadeneš.
Narcis znori, ker si mu pokazala mejo.

To ni jeza.
To je kaznovanje.

Kaznovanje, ker si si upala reči “ne”.
Ker nisi več ubogala.
Ker nisi več tiho.
In ker si si drznila obstajati zunaj njegove kontrole.

Narcistični bes ni impulz. Je orožje.

Pride hitro, brutalno, nesorazmerno.

V očeh ni več osebe – je ego, ki napada.

Kriči, ponižuje, razbija, izsiljuje.

Ali pa molči. Izreka kazen s tišino.


In vedno si TI kriva. Vedno.

Zakaj?

Ker narcis ne loči med mejo in izdajo.
Vsaka tvoja samostojnost ga rani.
Ne prenese občutka, da nima nadzora nad tabo.
In ker nima čustvene zrelosti,
ne čuti, ne predela – samo napade.
Kako veš, da si bila žrtev tega besa?

Po vsakem izbruhu si zmedena, prestrašena in polna krivde.

Začneš hoditi po prstih, da “ga ne sprožiš”.

Opravičuješ ga: “Bil je samo utrujen.”

A v sebi veš – to ni ljubezen. To je strah.

Resnica, ki jo moraš vedeti:

Ta bes ni dokaz, da si pretiravala.
Je dokaz, da mu nisi več služila.
Da si postala ogledalo – in tega ni prenesel.

Zaključek:

Če te ljubi – te ne kaznuje za tvojo moč.
Če te spoštuje – ne kriči nad tvojim “ne”.
Če te potrebuje – naj gre.

Narcistični bes ni ljubezen v afektu.
To je vojna proti tvoji svobodi.