Na začetku si popolna.
Sanjskega partnerja, nežnost, pozornost – vse imaš.
On gleda vate, kot da si središče sveta.
To je faza idealizacije.
Vse, kar si, je popolno.
Do trenutka, ko nisi več uporabna.
Potem pride devalvacija:
Opazke, kot da si se spremenila.
Kritike, ki se stopnjujejo: “Preveč si. Premalo si. Napačno čutiš.”
Čustvena distanca. Poniževanje. Primerjanje z drugimi.
Igra mačke in miši – nikoli ne veš, kdaj bo prijazen in kdaj hladen.
V tej fazi začneš dvomiti vase.
In točno to hoče.
Na koncu – zavržek:
Lahko gre brez razlage.
Lahko najde drugo – in ti to sporoči posredno.
Lahko te izloči, ko se postaviš zase.
Ali pa te enostavno čustveno odstrani, čeprav ostane fizično prisoten.
Po vsem tem?
Pogosto se vrne. (Hoovering.)
Ampak ne zato, da bi ljubil – ampak da bi obnovil nadzor.
Zakaj ta cikel obstaja?
Ker narcis ne ljubi ljudi – ljubi občutke, ki jih ljudje sprožijo v njem.
Ko občutek zbledi, mora najti novega “vir oskrbe”.
Vse, kar mu ni več odraz moči – mora uničiti.
Zaključek:
To nisi bila ti.
To je bil njegov vzorec.
In čeprav si bila idealizirana, ponižana in zapuščena –
si danes nekdo, ki zna prepoznati:
resnična ljubezen ne zamenja. Ne ignorira. Ne uničuje.

Da podvomiš vase – in se znova ukloniš.