Odraščanje ob narcističnem staršu nas zaznamuje globoko v odraslost. Vpliva na to, kako vidimo sebe in druge, kako oblikujemo odnose ter kako močno (ali šibko) slišimo svoj notranji glas.
Živeti z narcisom je izjemno težko. Narcisi ne premorejo pravega vpogleda vase in sebe doživljajo kot izključno dobre ljudi. Čutijo se upravičene do posebne obravnave, stalno iščejo pozornost, od drugih pa so pogosto žaljivi, kritični, ponižujoči in zahtevajo, da se svet vrti okoli njih.
Značilnosti narcističnega starša
Med narcističnimi značilnostmi najdemo:
občutek večvrednosti,
pretirano skrb za lastno podobo,
nesposobnost sprejemanja kritike,
laganje in pretiravanje,
prestopanje meja,
pričakovanje posebnega obravnavanja,
zavist in prepričanje, da jim drugi zavidajo,
manipulacijo z drugimi.
Kako to vpliva na otroke
Otroci narcističnih staršev pogosto odraščajo s čustvenimi ranami, ki jih dolgo ne prepoznajo. Zdi se jim, da so imeli »čisto v redu otroštvo«, v resnici pa nosijo s seboj posledice:
nizka samopodoba,
stalno notranje kritiziranje,
težave z zaupanjem in odnosi,
depresija, anksioznost, občutki krivde,
samouničevalna vedenja,
ponavljanje destruktivnih partnerskih vzorcev,
strah pred izražanjem svojih potreb.
Pogosto se otroci razdelijo v družinske vloge: eden postane »zlati otrok«, ki je deležen pohval in priznanja, drugi pa »grešni kozel«, ki nosi krivdo in kritike.
Zakaj je pot okrevanja dolga
Največja past je notranji glas, ki nam še vedno govori: »S teboj je nekaj narobe, ti si sebičen, ti si kriv.« Sprejeti resnico, da so bile rane posledica narcistične vzgoje, je težko in boleče. Toda to je prvi korak k zdravljenju.
Sporočilo za konec
Če se prepoznate v teh besedah, vedite: niste sami in niste krivi. Pot okrevanja je dolga, a vsako spoznanje, da ran niste povzročili vi, je korak bližje svobodi. Naučiti se slišati svoj resnični glas – glas, ki je močnejši od notranjega kritika – pomeni začeti živeti življenje, ki ga zaslužite.
VMESNI SVETOVI 
Напишете коментар